Čeprav je Garijeva knjiga - od nakupa je minilo že kar nekaj časa - takoj pritegnila mojo pozornost, ko sem jo opazil na spletni knjižni polici, sem jo začel brati šele ta ponedeljek na avtobusu (smer Dob - Izola). In potem je postala moja stalna prijateljica na plaži - dopoldne in popoldne. Celo odločil sem se, da bom na svojem blogu objavil nekaj njegovih razmišljanj, ki so mi segla naravnost v šahovsko srce.
P.s.
Za koga pa si je potrebno čas vzeti?
Za šahovske prijatelje vendar! Samo za vas pa tole:)
Ni komentarjev:
Objavite komentar